Domov > Zanimivosti > Igrice in igrače, ki spodbujajo otrokov duševni razvoj v prvem letu starosti

Igrice in igrače, ki spodbujajo otrokov duševni razvoj v prvem letu starosti

V prispevku bodo predstavljene igrice in igrače, ki so v prvem letu za otroka aktualne ter mu pomagajo pri razvoju nekaterih psihičnih in motoričnih sposobnosti. Prispevek bo staršem v pomoč pri izbiri primernih igrač, predvsem pa omogoča boljše razumevanje dojenčkovega razvoja.

Obdobje prvih treh mesecev starosti

Študije so pokazale, da otroka že takoj po rojstvu zanima njegovo okolje. Že novorojenčki zelo radi opazujejo človekov obraz. Zato so v prvih treh mesecih najbolj primerne igrice, ki so vezane na obraz, komunikacijo in telesni stik. Otrokova sposobnost socialnega nasmeha, sposobnost posnemanja obraznih izrazov in razvoj prve oblike konverzacije nudijo staršem veliko možnosti za igro z dojenčkom. Igrice posnemanja obraznih izrazov in verbalno spodbujanje k vzajemni komunikaciji s staršem otroka spodbujajo k vokaliziranju. Tudi prepevanje pesmic in pripovedovanje zgodbic sta za dojenčka koristni in zabavni igrici, skozi kateri se seznanja z govorno aktivnostjo. Poleg tega petje in pripovedovanje otroka tudi pomirjata.

Čeprav dojenček v prvih treh mesecih nima še razvitih motoričnih sposobnosti za zahtevnejše manipuliranje s predmeti, pa je že takoj po rojstvu zelo pomembno, da dojenčka obkrožajo raznoliki predmeti, ki prek različnih čutil spodbujajo možgansko aktivnost. Že takoj po rojstvu dojenček zelo rad opazuje pisane barve, predmete, ki se gibljejo in oddajajo zanimive zvoke, ki poleg nudenja zadovoljstva dodatno stimulirajo njegov razvijajoči um. Zato je primerno, da novorojenčkovo oziroma dojenčkovo posteljico obkrožajo pisani predmeti, da so nad posteljico obešene igrače, ki ob dotiku sprožijo zanimiv zvok, razne ropotuljice in podobno.

Ker dojenček v tem obdobju še ni motorično sposoben za aktivno raziskovanje predmetov in njihovih lastnosti (nima še tako razvitih ročnih spretnosti, da bi lahko s predmeti natančno manipuliral, jih obračal, prestavljal ...), se pa z opazovanjem lahko nauči nekaterih osnovnih zakonitosti predmetnega sveta, je primerno dojenčka večkrat postaviti v situacijo, kjer lahko opazuje, kako drugi manipulirajo s predmeti (npr. opazuje odraslega, kako mu kaže predmete, kako jih premika, meče v zrak ...). 

Obdobje med tretjim in šestim mesecem starosti

Dojenčkove sposobnosti za manipuliranje s predmeti hitro napredujejo, zato so v tem obdobju najbolj primerne igrice, ki vključujejo manipuliranje s predmeti, skrivanje predmetov in podobne igrice, ki vključujejo predmete. Dojenček je po četrtem mesecu starosti že sposoben posnemati dejanja, ki jih na predmetih izvajajo drugi (le tista dejanja, ki jih s predmeti lahko izvaja tudi samostojno), zato so za to obdobje primerne tudi igrice vzajemnega posnemanja dejanj s predmeti (npr. mahanje s predmeti, metanje predmetov, prestavljanje predmetov ...).

Dojenčkova dejavnost s predmeti je usmerjena predvsem na njihovo raziskovanje. Zato so za to obdobje primerne majhne in lahke igrače, da jih otrok lahko prime. Raziskovanje površine predmetov otroku omogoča razvijanje čuta za tip, zato so primerni tudi predmeti različnih površin (bolj - manj hrapavi predmeti ...). Pomembno je tudi, iz katerega materiala je igrača, ker dojenček igrače nosi v usta (vzrok tega je med drugim tudi rast prvih zob). Primerne so igrače iz mehkejše plastike (ključki, obroči in druge oblike), gumijaste živali, ki ob pritisku proizvajajo zanimive zvoke in podobno, pa tudi bombažne igrače, ki omogočajo enostavno pranje in ne puščajo vlaken, kot npr. plišaste igrače.

Obdobje med šestim in devetim mesecem starosti

Po šestem mesecu se začne dojenček vključevati v kooperativne igrice z odraslim (npr. biba – leze, hi – konjiček ...), kar pomeni, da je že sposoben z vedenjem sodelovati v preprostih socialnih igricah. Dojenček na primer natanko ve, da ga bo odrasli na koncu igrice »biba leze« požgečkal, vendar sodeluje z odraslim tako, da skuša svoja pričakovanja prikriti. V socialni komunikaciji začnejo dojenčki med sedmim in devetim mesecem uporabljati predmete. Kažejo, kaj vse zmorejo z njimi početi, jih ponujajo drugim, nato pa pričakujejo, da jih bodo dobili nazaj.

Okoli devetega meseca se začne postopno razvijati tudi sposobnost vezane pozornosti, ki dojenčku omogoča, da je hkrati pozoren na predmet in na svojega soigralca, česar pred tem ni zmogel. Zato so za to obdobje že primerne sodelovalne igrice s predmeti (podajanje, izmenjava predmetov ...). Proti koncu tega obdobja začenja dojenček počasi dojemati, čemu služijo nekateri predmeti. Tega se nauči z opazovanjem svoje okolice. Zato so za to obdobje že primerne tudi igrice posnemanja dejavnosti v svetu odraslih.

Okoli osmega meseca starosti se pri dojenčku pojavi strah pred ločitvijo od staršev oziroma skrbnikov. Igrice tipa "ku – ku" in "kje je", pri čemer se odrasli najprej umaknejo iz vidnega polja dojenčka, nato pa se spet pojavijo ali pa dojenčkov oziroma svoj obraz pokrijejo s pleničko in ga zopet odkrijejo oziroma to naredi dojenček, pomagajo otroku premagovati strah pred ločitvijo. Starš namreč skozi igro dojenčku postopno dokazuje, da se bo vedno vrnil k njemu, kar otroku daje občutek varnosti.

Glede na sposobnosti, ki jih otrok pridobi, so za to obdobje primerne predvsem igrače s funkcijo (avtomobilčki, punčke, telefon, lončki ...), kocke, lončki, ki se vstavljajo drug v drugega, in podobni predmeti. Primerni so tudi premikajoči se predmeti (npr. žoga), ki spodbujajo dojenčka h gibanju, plazenju in kasneje samostojni hoji. 

Obdobje med devetim in dvanajstim mesecem starosti

Pomemben razvojni korak, ki se zgodi ob koncu prvega leta, je pojav zametkov simbolnih dejanj v igri. To pomeni, da otrok začne v igri uporabljati igrače, ki simbolizirajo neke predmete iz realnosti, in sicer jih uporablja tako, kot če bi bili pravi predmeti (npr. k ušesu si prisloni slušalko telefona igračke, kot da bi imel v roki pravi telefon). Otrok si torej med igro predstavlja, da manipulira s pravim predmetom, čeprav ve, da je le igrača. Da tako predstavljanje otroku na začetku razvoja simbolne igre kar se da olajšamo, je smiselno, da mu nudimo igrače, ki čim bolj spominjajo na realne predmete. Študije so namreč pokazale, da se v igri malčkov pogosteje pojavljajo simbolna dejanja, ko se ti igrajo z igračami, ki so zelo podobne predmetom iz realnosti kot pa, ko se igrajo z manj strukturiranimi igračami.

Poleg primernih igrač pa je za spodbujanje simbolnih dejanj pomembno tudi sodelovanje odraslega v igri. S pomočjo razlag in spodbud zrelejšega igralnega partnerja (ni nujno, da je to starš, lahko je to le nekaj let starejši bratec ali sestrica) malček v igri uporablja več simbolnih dejanj, kot če se igra sam, kar spodbuja njegov razvoj.

Ob koncu prvega leta so v igri pomembne tudi dejavnosti in igrače (predvsem premikajoči se predmeti), ki otroka spodbujajo k samostojni hoji.

Alergija ali laktozna intoleranca?

Preobčutljivost na kravje mleko je precej pogosta težava pri otrocih. Simptomi pri laktozni intoleranci in alergiji so lahko podobni, vendar je težavi treba razlikovati.

Preberi članek
Tajana Würth
Tajana Würth,
strokovna sodelavka za Novalac

Pravila hranjenja dojenčka po steklenički

Hranjenje dojenčka se na prvi pogled zdi zelo enostavno, vendar pa se staršem ob tej temi pojavi veliko vprašanj: "Kakšno stekleničko izbrati?", "Kako izbrati dudo?", "Kako podreti kupček?", "Novorojenčku ponuditi mleko, čaj ali kar vodo?", ...

Preberi članek
Tajana Würth
Tajana Würth,
strokovna sodelavka za Novalac
Članki o prehrani dojenčkov