Zimsko sadje

Sadje je najbolj vsestransko in velikodušno delo narave. Nobena druga živila ne premorejo takšne raznolikosti barv, vonjev in okusov. Brez barvitega sadja bi bila vsakodnevna hrana neskončno dolgočasna, naše telo pa prikrajšano za ogromno mineralnih snovi in vitaminov. V zimskem času je v naših krajih na voljo le malo sadja. Zimo preživljamo ob različnih vrstah domačih jabolk, hrušk in kakijev. Drugo sadje pa je omejeno na uvoz iz toplih krajev in zato pride velikokrat osiromašeno do naše mize. Zato bodo do pomladi zamrznjeno sadje, kompoti in marmelade iz breskev, marelic, borovnic ali malin, ki smo jih pripravili poleti ali jeseni, dobrodošla popestritev zimskega jedilnika za nas in našega dojenčka.

Nadaljujmo zgodbo o sadju, primernem za našega dojenčka, tokrat v zimskem času. Nekaj besed bomo namenili pečkatemu sadju, njegovemu kraljevem veličanstvu jabolku, hruški in seveda kakiju.

Jabolko

Pradomovina jabolka je Srednja Azija. Od tam so se drevesa in plodovi v nekaj stoletjih razširili v Evropo (prvi so jih začeli gojiti Rimljani). Danes poznamo več kot 7000 sort jabolk. Pri nas je jabolko najpogostejša sadna vrsta in smo po kakovosti jabolk poznani tudi v svetu.

V grobem delimo jabolka na namizna jabolka (gala, idared, jonagold, jonatan ...), jabolka za kuhanje in moštna jabolka, kamor spadajo predvsem sorte kislih in trpkih jabolk.

Jabolko pri zaprtju ali driski

Na splošno velja jabolko za najbolj popoln in hranljiv sadež, v resnici pa ima v primerjavi z drugim sadjem precej manj vitaminov in mineralov. Dojenčku ali malčku z jabolčno kašico lahko pomagamo urediti prebavo. Sveža kašica iz neolupljenih jabolk, ki jo dojenčku postrežemo takoj, bo pomagala preprečevati zaprtje. Sadna kašica iz olupljenih jabolk, ki jo bomo pustili na zraku nekaj časa, da jabolka oksidirajo (potemnela bodo), in ji dodali še pol banane, pa bo pomagala pri zaustavljanju driske.

Jabolko vsebuje poleg vitamina C in prehranskih vlaknin tudi dovolj kalija, ki je pomemben mineral pri vzdrževanju tekočinske bilance. Energijska vrednost je povprečno 50 kcal (215 kJ)/100 g.  Jabolko ima veliko pektina in drugih vlaknin, zato je nepogrešljiv na jedilniku zdrave prehrane

Dojenčku za malico lahko obogatimo jabolčno kašico z ovsenimi kosmiči in žličko navadnega jogurta. Kuhana jabolka z nekaj cimeta lahko ponudimo tudi s pire krompirjem kot obrok pri kosilu.

Hruška

Hruška je v tesnem sorodstvu z jabolkom in po številu različnih sort prav nič ne zaostaja za njim. Je mnogo bolj občutljiva od jabolka, prične hitro gniti in v času skladiščenja zahteva več pozornosti kot jabolka.

Tako kot jabolka so tudi hruške prvi gojili v Aziji in Evropi. V srednjeveški Italiji so poznali več kot 200 sort, Francozi naslednjih 300, predvsem zato, ker jih je čislal njihov kralj Ludvik XIV. Danes velja podatek, da je na svetu več kot 5000 poimenovanih sort hrušk.

Večina hrušk je namiznih, ki pa so primerne tudi za kuhanje. Hruške so sezonsko sadje, zato izmed vseh sort dobimo v določenem času le nekatere. Najbolj poznana sorta je zagotovo viljamovka. Gre za večjo hruško nepravilnih oblik, na eni strani peclja je bolj zabuhla, s sočnim, aromatičnim in mehkim mesom, sladko-muškatnega okusa. Žal niso primerne za staranje, saj hitro pričnejo gniti. Poleg navadne viljamovke je znana tudi rdeča viljamovka, katere sprva zelena lupina postane rdečerumena in ima kot navadna viljamovka sočno meso. Prav tako so priljubljene hruške sorte konferans, prihajajo iz Velike Britanije in so nekoliko bolj odporne proti gnitju, saj imajo debelejšo rumenozeleno lupino, obrizgano z rjavim. Pod debelejšo lupino se skriva sočno zrnasto meso.

Hruške so zadovoljiv vir vitamina C in prehranskih vlaknin, seveda če uživamo primerno zrele in skupaj z lupino. Energijska vrednost hrušk se giblje okoli 70 kcal (292 kJ)/100 g, nekoliko več kot pri jabolku.

V dojenčkovi prehrani so primernejše mehkejše sorte hrušk (viljamovka ali konferans), so tudi lažje prebavljive. Po sveži hruškovi kašici ima lahko dojenček vetrove, zato svetujem, da pri uvajanju raje žličko ali dve hruškove kašice zmešate z jabolčno kašico ali jo dodajte bananini kašici.

Kaki

Kaki je znan tudi kot datljeva sliva ali japonsko jabolko. To je posebna vrsta sadja, imaš ga lahko neizmerno rad ali pa ostaneš do njega ravnodušen. Domovina kakija je Japonska, za Japonce pa je ta sadež hrana bogov.

Danes poznamo dve vrsti kakijev; pri nas navadno gojijo kakije z neužitno lupino, ki jo olupimo. Izraelci pa so v dolini Sharon vzgojili vrsto kakija Sharon Fruit, ki so skupaj z lupino užitni, ko so še trdi. Imajo pa zato nekaj manj okusa. Pri nas gojijo z lupino užitno sorto kakija vanilija.

Kakije, ki jih gojimo pri nas, obiramo trde, nezrele in jih pustimo, da medijo v zabojčkih na prostem. Dobro prenašajo mraz, le zmrzniti ne smejo. Skladiščimo v zatišni legi, v lesenih platojih, pokritih s papirjem in odejo, velik del zime. Nezreli kakiji so trpki in kisli ter popolnoma neužitni. Dobro zmedeni pa so mehki in kiselkasto sladki. Medijo na sobni temperaturi približno deset dni.

Energijska vrednost kakija je nizka, le 30 kcal (120 kJ)/100 g. Kaki je bogat z vitaminoma A in C ter vitamini skupine B, vsebuje veliko kalija, magnezija in fluora ter pektin, ki uravnava prebavo.

V prehrani dojenčkov ga lahko s pridom uporabljamo tudi zaradi njegove mehkobe. Ker je bogat vir prehranskih vlaknin, vam svetujem, da ga uporabite kot obogatitev drugih vrst sadnih kašic, na primer olupljeni jabolčni ali bananini kašici dodajte žlico ali dve kakija. Malica s kakijem in banano bo še bolj osvežilna in hranljiva, če ji boste dodali žličko skute. Malčkom lahko z njim posladkate navadni jogurt ali naredite domačo sadno skuto privlačne barve.

Če imate kakija veliko, vendar ga ne boste mogli pravočasno pojesti, lahko iz njegovega mesa pripravite okusno marmelado, ki ji dodate lahko le nekaj želatine ali, če želite slajšo, dodajte želirni sladkor. Marmelado še vročo napolnite v tople kozarce in hranite v hladilniku. Marmelada bo dobra popestritev jedilnika v zimskem času, saj jo lahko žličko namažete malčku na temni kruh oziroma z njo obogatite jogurt ali skuto.

Alergija ali laktozna intoleranca?

Preobčutljivost na kravje mleko je precej pogosta težava pri otrocih. Simptomi pri laktozni intoleranci in alergiji so lahko podobni, vendar je težavi treba razlikovati.

Preberi članek
Tajana Würth
Tajana Würth,
strokovna sodelavka za Novalac

Pravila hranjenja dojenčka po steklenički

Hranjenje dojenčka se na prvi pogled zdi zelo enostavno, vendar pa se staršem ob tej temi pojavi veliko vprašanj: "Kakšno stekleničko izbrati?", "Kako izbrati dudo?", "Kako podreti kupček?", "Novorojenčku ponuditi mleko, čaj ali kar vodo?", ...

Preberi članek
Tajana Würth
Tajana Würth,
strokovna sodelavka za Novalac
Članki o prehrani dojenčkov