Zakaj se je moj dojenček naenkrat začel ponoči zbujati?

Povsem običajno je, da se dojenček, ki je ponoči že dobro spal, spet začne zbujati. Na to lahko vpliva zelo veliko dejavnikov, na primer: bolezen, odhod na počitnice, sprememba vsakodnevne rutine, cepljenje, uvajanje goste hrane, separacijski strah in druge spremembe v razvoju. Med 6. in 10. mesecem se dojenčki navadno ponoči začnejo zbujati pogosteje. Strokovnjaki tega pojava še ne znajo popolnoma razložiti, so pa prepričani, da je vzrok v psihološkem razvoju.

Razlogi za nespečnost dojenčka

Če se vaš dojenček naenkrat začne ponoči pogosteje zbujati, najprej pomislite, kaj bi lahko bil vzrok za to. Se je v dojenčkovem okolju kaj spremenilo? Je drugačno vreme in dojenčka ponoči zebe ali pa mu je vroče? Imajo morda sosedi zunaj prižgano luč, ki sveti na dojenčkovo posteljico in ga moti pri spanju? Poskusite rešiti težavo. Oblecite ga ustrezno temperaturi prostora in prostor dodatno zatemnite. Če je težava hrup z ulice, lahko uporabite napravo, ki ustvarja enakomerno brnenje in dojenčke navadno pomiri.

Težave s spanjem se lahko pojavijo tudi ob doseganju pomembnih mejnikov v dojenčkovem razvoju. Naučeno novo znanje želi dojenček preizkusiti ob vsaki priložnosti, tudi na primer, ko se zbudi sredi noči. Nekateri dojenčki se sredi noči ob ograji posteljice postavijo na noge, potem pa se ne znajo spustiti, zato začnejo jokati. Novejše raziskave kažejo, da se slabše spanje lahko pojavi že nekaj tednov pred doseganjem večjih razvojnih mejnikov (npr. hoja).

Včasih so dojenčki preveč utrujeni, da bi lahko zaspali in potem tudi mirno spali, zato je pomembno, da dojenček čez dan spi dovolj. Nekateri starši so prepričani, da bo dojenček, če bo čez dan spal manj, potem bolje in dlje spal ponoči. Vendar velja ravno nasprotno. Če je dojenček zelo utrujen, težko zaspi, njegov spanec pa je tudi bolj nemiren.

Ko se vaš dojenček ponoči zbudi, ga pomirite in potolažite, vendar bodite dolgočasni. Dajte mu vedeti, da je vse v redu in da je čas za spanje. Pri njem ostanite, dokler se ne pomiri. Komunikacije naj bo čim manj, ne prižigajte močnih luči. Najbolje je, da se držite rutine, ki je pri spanju delovala preden se je dojenček začel zbujati. Ne spreminjajte rutine ali načina dojenčkovega uspavanja, še posebej je pomembno, da ne uvajate načina uspavanja, ki ga ne boste mogli izvajati še tedne in mesece. Zibanje otroka v naročju večer ali dva bo morda sprejemljivo, vendar boste s tem verjetno morali nadaljevati tudi vse prihodnje večere. Bodite vztrajni pri ustaljenem načinu uspavanja. Bolj ko boste striktni v izvajanju, hitreje se bo dojenček vrnil v svoj ustaljeni spalni ritem.

Koliko ur naj bi spal dojenček? 

Povprečne potrebe po spanju glede na starost otroka:

Starost	0–4 meseci	4–12 mesecev	1–2 leti	3–5 let
Skupaj spanje (ure)	16–18	12–16	11–16	10–13
Nočno spanje (ure)	8–9	9–10	11	10–13
Dnevni počitek (ure)	7–9 (3 do 5 počitkov)	4–5 (2 do 3 počitki)	2–3 (2 počitka)	0–1 (1 počitek)

Kdaj bo vaš dojenček prespal noč?

Obstajajo tri najpogostejše opredelitve, kdaj lahko rečemo, da dojenček prespi noč:

• kadar spi od polnoči do 5 ur
• kadar spi neprekinjeno 8 ur
• kadar spi od 22. h do 6. h (kar je najbolj v skladu z urnikom spanja družine)

Ko so opazovali spanje 75 dojenčkov, so ugotovili, da je 73 % dojenčkov pri petih mesecih prespalo čas med polnočjo in 5. uro zjutraj, 62 % jih je skupaj spalo 8 ur in 53 % dojenčkov je spalo med 22. in 6. uro zjutraj.

Ob koncu prvega leta so bili odstotki 87 %, 86 % in 73 %. Pomembno je vedeti, da so ti odstotki le statistično povprečje in da je vsak dojenček drugačen. Nekateri prespijo celo noč že pri dveh mesecih, drugi pa še nekaj časa po prvem rojstnem dnevu ne. Če niste med srečneži, katerih otroci že kmalu začnejo zelo dobro spati, vas lahko tolaži dejstvo, da ste z vsakim dnevom bližje nočem, ko se boste spet lahko naspali.