Ribe
Ribe tako kot meso uvrščamo med beljakovinska živila. So torej pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti, ki so hkrati lahko prebavljive. Ribe so tudi dober vir vitaminov B3, B6, B12, riboflavina, folatov ter mineralov, kot so jod, selen, kalij in železo.
V zadnjih letih so ribe bolj kot zaradi svojih lahko prebavljivih beljakovin pomembne zaradi vsebnosti "dobrih" maščob. Ribja maščoba vsebuje dolgoverižne večkratno nenasičene ω-3 maščobne kisline, večinoma eikozapentaenojsko kislino (EPA) in dokozheksaenojsko kislino (DHA). Vsebnost maščob v ribah je odvisna od vrste ribe, sezone in temperature vode, v kateri je riba živela. Glede na omenjene dejavnike delež maščobe v ribah niha od pol do petnajst odstotkov.
Ribje meso zaradi ugodne hranilne sestave ponudimo že dojenčkom po dopolnjenem šestem mesecu starosti (Slovenska priporočila za zdravo prehranjevanje dojenčkov). Potem, ko smo v prehrano dojenčka že uspešno uvedli meso, lahko tega poskusimo občasno nadomestiti z mastnimi morskimi ribami (priporočamo nadomeščanje enkrat na teden). S tem bomo popestrili dojenčkov jedilnik, hkrati pa poskrbeli za vnos zanj še posebej pomembnih hranil. Omenjeni ω-3 maščobni kislini (EPA in DHA) imata namreč pri dojenčkih pomembno vlogo pri razvoju ostrine vida, rasti in psihomotoričnem razvoju. Poleg tega se v morskih ribah nahajata tudi v maščobi topna vitamina A in D. Ribe so tudi eden najbogatejših virov joda v prehrani.
Pri uživanju rib smo sicer tradicionalno zaskrbljeni zaradi težkih kovin, vendar to ne odtehta vseh pozitivnih učinkov rib, ki vplivajo na razvoj dojenčka. Poleg tega lahko to skrb precej omilimo s pravo izbiro rib. Večje in dlje časa živeče ribe namreč akumulirajo večje količine težkih kovin.
Za dojenčka so tako priporočljive mlade in majhne ribice, ki se nahajajo na začetku prehranjevalne verige. Izbiramo torej med ribami, kot so skuša, slanik, sardele in losos, zaradi težkih kovin pa se odsvetujejo tuna in morski pes ter ribe, ki so bile ulovljene v Baltskem morju.
Priprava rib je lahko zelo enostavna in hitra, saj ribe v primerjavi z mesom potrebujejo krajšo termično pripravo. Pazimo le, da izberemo zdravju prijazne postopke, kot sta dušenje in pečenje, ne pa cvrtja. Malo več dela nam lahko povzročajo le drobne kosti, ki jih je pri pripravi jedi treba v celoti odstraniti (najbolj učinkovita metoda odstranjevanja koščic je drobljenje kuhanega ribjega mesa med prsti). Da bo priprava prve ribje jedi lažja, smo pripravili tri recepte, ki so primerni za dojenčke po dopolnjenem šestem mesecu.
Testenine z lososom
- 30 g lososovega fileja
- 1 srednje velik olupljen paradižnik
- 60 g kuhanih drobnih testenin brez jajc
- 10 g repičnega olja
Priprava:
Lososov file položimo na z oljem namaščeno aluminijsko folijo in ga obložimo z olupljenim in narezanim paradižnikom. Vse skupaj zapremo v aluminijsko folijo in v pekaču pečemo 20 minut pri 180 oC. Med tem časom skuhamo testenine. Pečenemu lososu najprej odstranimo paradižnik, nato pa ga nadrobimo in pri tem odstranimo vse koščice. Nadrobljeni losos nato skupaj pretlačimo s paradižnikom in sokom, ki sta ostala od pečenja, ter dodamo še kuhane testenine. Na koncu primešamo še žličko repičnega olja in postrežemo.
Slanik s krompirjem in špinačo v omaki
- 30 g slanikovega fileja
- 1 manjši krompir
- 70 g špinače
- 10 g repičnega olja
Priprava:
Ribji file popečemo v ponvi. Posebej skuhamo krompir in posebej špinačo. Kuhan krompir pretlačimo in mu dodamo majhne koščke ribjega mesa, ki smo mu odstranili vse koščice. Krompirju in ribi primešamo še repično olje. Kuhano špinačo na drobno sesekljamo in jo postrežemo zraven ribe in krompirja.
Losos s cvetačnim pirejem
- 30 g lososa
- 80 g cvetače
- 50 g kuhanega riža
- 10 g repičnega olja
Priprava:
Lososov file popečemo v ponvi. Cvetačo skuhamo in pretlačimo z nekaj vode, ki je ostala od kuhanja, tako da dobimo kašo. Cvetači dodamo majhne koščke pečenega lososa in žlico repičnega olja in vse skupaj zmešamo v kašo. Ribjo kašo ponudimo s kuhanim rižem.
