Prehrana med nosečnostjo in dojenjem ter uživanje živalskega mleka

Obdobje med nosečnostjo in prvi meseci dojenja so ključnega pomena za zdravje in normalen razvoj otroka. Pogostokrat se pojavijo vprašanja glede prehrane med nosečnostjo in dojenjem; širok nabor informacij, ki kroži med nami, pa nam velikokrat ponudi napačne podatke. Ločiti je treba tiste, ki so podprti z znanstvenimi dokazi, od tistih, ki so samo mit.

Prehrana med nosečnostjo in dojenjem

Med nami se je pojavilo zmotno prepričanje, da bo med nosečnostjo in dojenjem preventivna dieta brez potencialnih alergenov zmanjšala možnost nastanka alergije na hrano. To prepričanje je napačno, saj trenutno nimamo dokazov, da bi dieta brez alergenov, kot so jajca, mleko ali arašidi, pomagala otroku. Nosečnice naj jejo čim bolj raznoliko in seveda zdravo hrano, doječim mamicam pa se svetuje dieta le takrat, kadar je dojenček dokazano alergičen. Za uvedbo kakršne koli diete se je treba vedno posvetovati z izbranim pediatrom oziroma alergologom.

Velikokrat tudi napačno menimo, da otrok ni alergičen, če ne reagira na hrano prek dojenja. Treba se je zavedati, da je količina alergenov, ki prehaja prek materinega mleka, zelo majhna in po navadi ne povzroča težav. Večina otrok bo namreč odreagirala na hrano šele, ko bo jo sama zaužila. Prav tako ne drži, da otrok ne more reagirati že prvič, ko zaužije hrano.

Trajanje dojenja in uvajanje prehrane

V preteklosti so pediatri in alergologi svetovali, naj čim dlje vztrajamo z dojenjem svojega otroka, pri rizičnih dojenčkih pa naj počakamo z uvajanjem alergene hrane; pozneje se je to izkazalo kot napačna domneva, kar so potrdile tudi večje študije. Danes je znano, da ima imunski sistem v črevesju zelo pomembno vlogo pri razvoju t. i. oralne tolerance na hrano.

Zgodnje uvajanje hrane, med dojenčkovim 4. in 6. mesecem, namreč spodbuja toleranco in zmanjša verjetnost alergije na hrano. Ne glede na vse je materino mleko najustreznejše hranilo, trajanje dojenja pa sicer ne bo vplivalo na verjetnost razvoja alergije pri dojenčku oziroma otroku pozneje v življenju. 

Previdni moramo biti sploh pri rizičnih dojenčkih, ki imajo atopijski dermatitis, kjer poznejše uvajanje alergene hrane lahko celo poveča verjetnost razvoja alergije, saj zavira razvoj oralne tolerance. Če ima otrok atopijski dermatitis, oziroma obstaja sum alergije na hrano, je treba čim prej opraviti pregled pri specialistu alergologu, ki bo stanje ocenil in podal strokovno mnenje ter svetoval glede uvajanja alergenov v prehrano otroka.

Alergija na živalsko mleko in mleko brez laktoze

Pri otrocih velikokrat tudi opazimo reakcije na mleko živalskega izvora. Ob alergenem odzivu na kravje mleko, ki se najpogosteje uporablja, bi ga radi velikokrat zamenjali za kozje ali ovčje mleko oziroma mleko brez laktoze. Pri 90 % tistih, ki so alergični na kravje mleko, bo namreč prisotna reakcija prav tako na kozje ali ovčje mleko. Povedano na drug način: otrok, ki brez težav uživa kozje mleko, najverjetneje ni alergičen na kravje mleko.

Tudi mleko brez laktoze ni primerno pri alergiji na beljakovine kravjega mleka. Pri laktozni intoleranci, kjer je tovrstno mleko svetovano, gre namreč za imunsko reakcijo na beljakovine v mleku. Najpogostejši indikatorji, ki kažejo na možnost intolerance, so napihnjenost, bolečine v trebuhu in driska.

Alergije na mleko se kažejo s simptomi, kot so:

• koprivnica, 
• otekanje,
• srbečica kože,
• bruhanje,
• krvave nitke na blatu,
• kašelj in
• težko dihanje.

Vsekakor je treba paziti, da otrok z alergijo na kravje mleko ne bo zaužil izdelka iz kozjega mleka ali izdelka, kjer piše, da je brez laktoze, saj bo lahko nastopila alergijska reakcija.

Pri alergijah na kravje, ovčje ali kozje mleko je najbolje popolnoma odstraniti beljakovine živalskega mleka.