Mleko v otroški prehrani
Dejstvo je, da je mleko med najpomembnejšimi in najpopolnejšimi živili v otroški prehrani, vendar je treba pri tem vedeti, za katero mleko gre, kdaj ga damo in koliko.
Najpogostejša vprašanja staršev so: kdaj, kako in s čim začeti uvajanje goste hrane pri dojenčku, s tem pa tudi kdaj, kako in katero obliko mleka uvesti v otrokovo prehrano. Prehranske potrebe zdravega dojenčka do približno 6. meseca bo v popolnosti zadovoljilo materino mleko, če pa ni dostopno, je treba otroku dajati adaptirani pripravek za dojenčke (adaptirano kravje mleko).
"Mleko je najpopolnejša naravna hrana"
Hipokrat, l. 400. pr. n. š.
Ko dojenček vstopi v 6. mesec oziroma v 26. teden, začnemo z uvajanjem goste hrane (tega nikakor ne bi smeli začeti pred 17. tednom otrokove starosti, prav tako ne po 26. tednu), vendar je pomembno povedati, da ostane materino mleko tudi v prihodnje glavni vir hranljivih snovi. Začetek uvajanja goste hrane pri dojenčku, izbira živil in uvajanje kravjega (živalskega) mleka v prehrano so odvisni od podnebja, kulture in prehranskih navad prebivalstva.
Majhne količine kravjega mleka lahko dodajamo v otroške kašice že od 7. meseca, vendar se kot osnovni mlečni napitek kravje mleko ne priporoča pred dopolnjenim prvim letom. V številnih državah priporočajo, da se uvajanje kravjega mleka preloži v obdobje po dopolnjenem prvem letu, nekateri strokovnjaki, na primer iz Kanade, Švedske in Danske, pa priporočajo uvajanje v obdobju med 9. in 10. mesecem.
Taka previdnost je rezultat pogostih negativnih posledic prezgodnjega uvajanja kravjega mleka kot osnovnega mlečnega napitka na zdravje otroka. Večje količine kravjega mleka predvsem lahko zelo zmanjšajo vnos materinega mleka ter povzročijo krvavitve v prebavilih in anemijo. Sestava kravjega mleka je bistveno različna od sestave materinega mleka, zato dojenčki, ki jih mame ne hranijo s svojim mlekom in/ali adaptiranim pripravkom, pač pa s kravjim mlekom, ne dobijo dovolj vitamina E, železa, cinka in esencialnih maščobnih kislin, dobijo pa preveč beljakovin, natrija in kalija, kar obremenjuje njihova prebavila in ledvice.
Za pripravo kašic je najbolje uporabljati mleko, ki ga otrok tudi sicer pije, torej materino ali nadomestno mleko za dojenčke. S prekuhavanjem se bo v teh mlekih izgubil del hranljivih snovi, a so še vedno bistveno kakovostnejša izbira od drugih vrst mleka, ne glede na to, ali so živalskega (kravje, kozje, ovčje) ali rastlinskega (sojino, riževo, ovseno) izvora.
Pri prehrani dojenčkov je kakovost materinega mleka neprimerljiva z drugimi mleki, za malčke od 1 do 3 let so mleko in fermentirani mlečni izdelki odličen vir beljakovin, kalcija in vitaminov, topnih v maščobah. Po priporočilih Evropskega združenja za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) morajo otroci v tem obdobju dobiti dva obroka (400 do 500 ml) mleka ali mlečnih izdelkov na dan, da bi zadovoljili dnevne potrebe po kalciju (PDV je 500 mg/dan).
Kozje mleko nima večje prehranske vrednosti od kravjega mleka, je pa njegova prednost večja vsebnost srednje verižnih maščobnih kislin, ki se bolje resorbirajo. Pomembno je upoštevati, da ima kozje mleko zelo majhno količino folne kisline, zato se pri otrocih, ki so hranjeni izključno s kozjim mlekom, pogosto razvije megaloblastična anemija.
Ovčje mleko ima izrazito veliko beljakovin, celo šestkrat več kot materino mleko, pa tudi veliko kalcija in drugih mineralov, zaradi tega svetujemo, da niti tega mleka, poleg kozjega in kravjega, ne dajete dojenčkom.
Poudariti moramo, da naj bodo količine mleka in mlečnih izdelkov omejene na priporočene dnevne vrednosti. Čezmerni vnos mleka ima namreč lahko hude posledice za zdravje: slabšo prehranjenost, anemijo in zaprtje.
Mleko je izredno hranljivo živilo, je pa treba vedno vedeti, katero mleko, kdaj in koliko!
