Jagode

Ti opazni znanilci pomladi so že od antičnega časa znani kot okusen posladek in kot živilo, bogato z zdravilnimi sestavinami. Njihova hranilna sestava, ki vsebuje zelo velik delež železa in folne kisline, je zelo dobrodošla že v najzgodnejšem obdobju otrokovega razvoja, v maminem trebuhu.

Jagode vsebujejo veliko vitamina C

Plodovi jagod so bogati z vitaminom C, enim od najmočnejših antioksidantov, pa tudi z drugimi antioksidanti, kot so fenolni fitonutrienti elagitanini in antociani, ki jagodam zagotavljajo izrazito rdečo barvo ter močno protioksidacijsko in protivnetno zaščito. Vendar se prehransko bogastvo tukaj ne neha. Že dejstvo, da spada to sadje v skupino živil, ki jim pravimo „superhrana“, kaže, za kakšen prehranski zaklad gre.

Plod jagode vsebuje – poleg obilice sadnih sladkorjev in kislin – tudi prebiotične sestavine, kot so pektini, ki imajo vlogo, da nahranijo celice črevesnega epitela in oskrbijo dobre bakterije v prebavilih z energijo.

Jagode so jagodičasto sadje, ki ga prištevamo med živila, za katera pravijo, da imajo povečano alergijsko delovanje, vendar ne spadajo med osem najmočnejših prehranskih alergenov, kjer so mleko, jajca, pšenica (gluten), soja, oreščki, arašidi, ribe in lupinarji. Ravno zaradi tega jagode v dojenčkovo prehrano uvajamo zelo previdno, kar pomeni, da se kašice s tem sadjem uvajajo v 8. mesecu, bilo pa bi najbolje, če mama ob tem še vedno doji. Jagode najprej dajemo v manjših količinah, in sicer dopoldne, ob tem pa spremljamo možne reakcije, ki se lahko pojavijo predvsem kot izpuščaj, nato srbečica in zatekanje ust, jezika in grla ter kot težave z dihali in prebavili. Zelo resne posledice alergije na jagode, kot sta anafilaksija in anafilaktični šok, se pojavijo zelo redko. Najbolj varno je, če uvajamo jagode v dojenčkovo prehrano v obliki kašic. Lahko se namreč zgodi, da otrok vdihne jagodičasto sadje.

Konvencionalno pridelovanje jagod vključuje uporabo zaščitnih sredstev, pesticidov in insekticidov, zato priporočamo, da jagode obvezno umijete pod tekočo vodo, če pa jih ne morete priskrbeti iz ekološke pridelave, bo dodatno umivanje v kisu ali citronski kislini in sodi bikarboni najbolje odstranilo sledi kemikalij.

Dobro umite in narezane jagode bodo obogatile obrok vašega otroka, tako da lahko žitna ali mlečna kašica postaneta močni „superkašici“.

Jagodka (sadno-mlečna kašica, 8 m.)

  • 5 srednje velikih jagod
  • 1/2 manjše banane
  • 50 g probiotičnega jogurta

Priprava:
Jagode dobro umijte ter jih skupaj z banano in jogurtom zmešajte ali pretlačite v okusno kašico za svojega malčka.

Pisana druščina (sadno-zelenjavna kašica, 8 m.)

  • 3 srednje velike jagode
  • 1/2 jabolka
  • 1 srednje velik korenček
  • ¼ kolerabe
  • majhen ščepec cimeta

Priprava:
Sveže sadje in zelenjavo dobro umijte, jabolko, korenček in kolerabo pa skuhajte, ohladite ter jim dodajte jagode in cimet, nato pa s paličnim mešalnikom sadje in zelenjavo zmešajte v kašico.

Alergija ali laktozna intoleranca?

Preobčutljivost na kravje mleko je precej pogosta težava pri otrocih. Simptomi pri laktozni intoleranci in alergiji so lahko podobni, vendar je težavi treba razlikovati.

Preberi članek
Tajana Würth
Tajana Würth,
strokovna sodelavka za Novalac

Pogosta lakota

Na občutek sitosti vplivajo različni kemijsko-fizikalni dražljaji v ustih in žrelu, povezani z žvečenjem in raztezanjem želodca. Ko pridejo prebavljena hranila v kri, so na voljo večje količine glukoze (sladkorja), ki dajejo občutek sitosti.

Preberi članek
Uredništvo Novalac
Uredništvo Novalac,
Članki o prehrani dojenčkov