Alergične reakcije pri otrocih in spopadanje z njimi
Pri otrocih moramo biti vedno pozorni na alergične reakcije, ki jih velikokrat težko ločimo od običajnega obnašanja dojenčkov. Med nami pogostokrat krožijo informacije, ki nas lahko zavajajo in privedejo do napačnih sklepov. Nepravilno ravnanje ob pojavu reakcije pa lahko hudo ogrozi zdravstveno stanje dojenčka oziroma že starejšega otroka.
Prebavne težave, kot so zaprtje, kolike in polivanje, ima kar 80 % vseh dojenčkov. Večinoma ne gre za alergijo na hrano, kljub temu pa nekaterim dojenčkom pri teh težavah pomaga dieta brez mlečnih beljakovin, oziroma uživanje hipoalergenih mlečnih formul ali hidrolizatov, najbolje ekstenzivnih hidrolizatov. Pri izbiri mlečne formule se je treba vedno posvetovati s pediatrom.
Prebavne težave pri večjih otrocih, kot so napihnjenost in bolečine v trebuhu, so prav tako redko povezane z alergijo na hrano, če se pojavijo brez drugih težav, ki kažejo na alergijo. V takih primerih se je najbolje posvetovati s pediatrom glede možne napotitve k specialistu gastroenterologu. Zaslediti je mogoče, da so nekatere druge težave, kot so zasluzenost dihal, analna rdečina, avtizem ali ADHD, povezne z alergijo. Te povezave niso bile nikoli podprte z znanstvenimi dokazi, zato uvajanje restriktivnih diet ni svetovano.
Alergijske reakcije so dokaj nepredvidljive, zato mnenje, da bo vsaka naslednje reakcija še hujša, prav tako ne drži. Obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo na težo reakcije. Pomemben je vpliv prisotnosti astme pri otroku, količine zaužite hrane, toplotne obdelanosti hrane, bolezni otroka ob zaužitju, prisotnosti težjega telesnega napora in jemanja zdravil. Drži pa, da večkrat otroci zaradi alergije na hrano odreagirajo dokaj običajno: z bruhanjem, kožnimi reakcijami, koprivnico, oteklino ustnice in podobnim.
Kožne reakcije
Pri dojenčku oziroma otroku se lahko pojavi kožni izpuščaj, pogosto pa je prav alergija prva stvar, na katero pomislimo. To vsekakor ne drži, saj gre pri izpuščajih najpogosteje za okužbo oziroma infekcijsko bolezen ali pa za neko drugo vrsto kožnih izpuščajev, ki po navadi niso povezani z alergijo na hrano ali kako drugo snov.
Pri otrocih se lahko pojavi tudi posebna vrsta izpuščaja, ki mu rečemo koprivnica ali urtikarija. Nepravilno splošno prepričanje navaja, da je koprivnica pri otroku vedno posledica alergije. Pri razmeroma majhnem deležu koprivnic gre za alergijsko reakcijo. Pogostejši sprožitelji akutne koprivnice so namreč različni vzroki, kot so sonce, mraz ali pritisk. Za alergijsko koprivnico je značilno, da se pojavi neposredno po stiku z alergenom, npr. po zaužitju hrane, in tudi hitro, v nekaj urah, izzveni.
Če koprivnica traja dlje časa ali celo več dni in jo spremljajo tudi drugi znaki okužbe, kot so vročina, nahod ali kašelj, gre najverjetneje za virusno okužbo. Ob dlje trajajoči koprivnici, gre za t. i. kronično koprivnico, kjer ne poznamo vzroka.
Tudi v tem primeru svetujemo pregled pri alergologu za izključitev morebitnih redkejših vzrokov.
Atopijski dermatitis, ki je prav tako pogost alergijski znak, je velikokrat prisoten pri otrocih z alergijo na hrano. Atopijski dermatitis je kronična, ponavljajoča se vnetna bolezen, ki prizadene okoli 20 % otrok v razvitem svetu. Prav atopijski dermatitis pa je tudi prvi znak genetske nagnjenosti k alergiji. Raziskave so pokazale, da pri atopijskem dermatitisu zaradi okvarjene kožne bariere alergeni prehajajo skozi kožo, kar lahko povzroči razvoj alergije. Alergija na hrano je tako najverjetneje posledica in ne vzrok atopijskega dermatitisa.
Približno 30 % otrok z atopijskim dermatitisom razvije alergijo na hrano, ki pa je na srečo velikokrat prehodne narave in sčasoma izzveni. Bolj kot hrana so sprožilci atopijskega dermatitisa drugi dejavniki, kot so okužbe, suh zrak, potenje in psihični stres. Večina otrok z atopijskim dermatitisom nima alergije na hrano, zato dieta ne bo imela posebnega vpliva.
Glede uvajanja diete se je treba posvetovati s pediatrom ali alergologom, do pregleda pa lahko sami izločimo hrano, ki povzroča znake, kot so koprivnica, otekanje, bruhanje ali težko dihanje in so značilni za jasne izbruhe dermatitisa. Izločanje hrane po lastni presoji, npr. svinjine, sladkarij ali konzervansov, je neutemeljeno, saj ne bo pomagalo pri atopijskem dermatitisu.
Anafilaktični šok
Eden izmed odzivov pri alergiji na hrano je lahko tudi težja alergijska reakcija, oziroma anafilaksija, ki je glede na znanstvena priporočila tudi absolutna indikacija za predpis avtoinjektorja adrenalina. Vsak otrok, ki je doživel anafilaksijo, naj ima vedno pri sebi avtoinjektor adrenalina, saj se lahko reakcija zgodi, ko jo najmanj pričakujemo. Najbolje je, da imamo ob sebi kar dva avtoinjektorja ne glede na to, kje se otrok nahaja. Pri anafilaksiji namreč šteje vsaka minuta, zato je pametno ob prvih znakih težje alergijske reakcije, kot so kašelj, hripavost, težko dihanje, piskanje in motnje zavesti, takoj uporabiti adrenalin in poklicati reševalce, oziroma se napotiti do najbližjega zdravnika. Pomembno je tudi vedeti, da antihistaminik ali zdravilo medrol (metilprednizolon) delujeta počasi in zato nista primerna za zdravljenje anafilaksije.
Najboljše se je alergijskim reakcijam izogniti s preventivo, preventivno uporabo mleka Novalac Allernova, ki vsebuje ekstenzivni hidrolizat kazeina in dokazano lajša težave, povezane z alergijo, kot so driska, zaprtje, pretiran jok, krči, srbečica na koži …
Ob hujših alergijah na hrano se lahko zavarujemo z uporabo mleka Novalac Aminova, ki je osnovano na 100-odstotno prostih aminokislinah, ki ne povzročajo alergijskih reakcij. Mleko ne vsebuje laktoze, glutena, soje, ali sojinega lecitina in ga bolniki dobro sprejemajo.
