Novorojenček je doma – Prvi dnevi doma z novorojenčkom in dojenje
Novi družinski član je doma. Začne se obdobje prilagajanja družinskih članov novorojenčku. Življenje se družini obrne za 180°, v prvih dneh in tednih pa se vse vrti okoli novorojenčka in mamice.
Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja. Odgovorila bom na nekaj najbolj pogosto zastavljenih vprašanj povezanih s prehrano novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih življenja.
Kako dolgo in kako pogosto dojiti?
Za uspešno dojenje je pomembno, da z njim pričnemo takoj po porodu. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček našel bradavico in pričel sesljati dojko. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico.
V prvih treh do štirih dneh po porodu materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo, to je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo in v maščobi topnimi vitamini ter minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar »prvo cepivo«. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko.
Do tu je zadeva enostavna, večinoma so novorojenčki z mamicami še v zavetju porodnišnice, medicinska sestra pa jima lahko priskoči na pomoč ob vsaki težavi. Tretji dan, ko navadno zapustita porodnišnico, pa se prične spoznavanje v domačem okolju. Mamice, bodite predvsem brez strahu. Vsaka mamica naredi za svojega dojenčka najbolje, kar v danem trenutku zna in zmore.
Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujmo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije večino mleka, zato naj dojenje traja od 10 do 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti, če je ne, mora to dodatno storiti mamica.
Kaj storiti, ko dojenje ni mogoče?
Včasih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti, nima nikakršnega občutka krivde, ker je ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos.
Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mleko za dojenčke, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno mleko za dojenčke. Prilagojena začetna mleka so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skušata biti čim bolj podobna materinemu mleku, da omogočajo zdrav razvoj in rast dojenčka.
Koliko obrokov potrebuje dojenček?
Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah. Mamice moram opozoriti, da novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov (npr. povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje rokic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok), ki jih morajo mamice prepoznati in se nanje odzvati. Velja si zapomniti, da jok ni prvi znak, temveč pozni znak lakote.
