Domov > Poučne vsebine > Nasveti patronažne sestre

Nasveti patronažne sestre

V prvih mesecih po porodu mamica po navadi nestrpno pričakuje obisk patronažne sestre, ki opravi nego novorojenčka in poda mnoge nasvete, ki so za mamico še kako dragoceni. 

Barva dojenčkovega blata

Dojenčkovo blato je običajno rumenkaste barve. Je kaj narobe, če je zeleno? Samo zeleno blato še nič ne pomeni (če niso zraven še kakšne druge težave). Barva blata pomeni le to, kako hitro se je hrana pomikala skozi prebavila. Če je prebava zelo hitra, kar je običajno pri dojenčkih, ki jedo le tekočo hrano, je blato rumeno. Če se prebava malo upočasni, potem je blato navadno zelene barve. Če se prebava še bolj počasni, postane blato rjavo (kar je običajno pri gosti hrani).

Ali dobiva dojenček dovolj mleka?

V prvih dneh po prihodu iz porodnišnice mamice pogosto skrbi, če imajo dovolj mleka (še posebej, če so se v porodnišnici zelo trudile z dojenjem). Navadno dojenčki na teden v prvem tromesečju dobijo po 150 do 200 g telesne teže. Ker pogosto mamice težko same natančno stehtajo svoje dojenčke, so dobrodošli spodnji kazalci: 

  • Od približno tretjega ali četrtega dne po porodu boste dojenčku na dan zamenjali vsaj pet do sedem zelo mokrih pleničk.
  • Dojenček bo od približno tretjega dne dalje začel odvajati blato po tri- do štirikrat na dan.
  • Vaš dojenček se bo dojil pogosto (v povprečju osem do dvanajstkrat na dan). Posamični podoji si lahko sledijo zelo različno, največkrat vsako uro, lahko pa tudi bodisi na pol ure ali pa na tri – pravila ni.
  • Dojenček je videti zdrav, ima zdravo polt, napeto kožo, živahen je in dejaven.

Plenični izpuščaj

Kaj storiti, ko se pojavi plenični izpuščaj? 

  • Pogosto menjajte dojenčkove pleničke, če je potrebno, tudi ponoči.
  • Kožo pod pleničko dobro umijte z mlačno vodo (ne uporabljajte vlažilnih robčkov, ki vsebujejo alkohol).
  • Kožo do suhega popivnajte (ne drgnite).
  • Uporabite mazilo, ki na koži naredi zaščitni sloj (to pomeni, da boste morda morali preizkusiti nekaj različnih mazil, preden boste ugotovili, katero vašemu dojenčku najbolj ustreza).
  • Dojenček naj ne nosi pretesnih pleničk – nekoliko večje bolje omogočajo kroženje zraka.
  • Kadar je mogoče (je dovolj toplo), pustite dojenčka na varni površini, ki se z lahkoto pobriše, brez pleničk.

Poporodno psihično stanje

Poporodno slabo psihično počutje je povsem običajno (pojavi se pri kar 80 % mamic). Začne se tretji do peti dan po porodu in traja nekaj dni. Zanj so značilni jokavost, utrujenost, razdražljivost, zaskrbljenost ... Pomembno se je zavedati, da tako stanje ne bo stalnica materinstva in bo razmeroma hitro minilo. Pomagate si lahko tako:

  • Bodite prijazni do sebe. Dovolj jejte in pijte, čim več spite, ne obsojajte se zaradi slabega počutja in od sebe ne pričakujte preveč.
  • Prosite za pomoč (mamo, taščo ali prijatelje – komur najbolj zaupate).
  • Pogovorite se o svojih občutjih, saj z omenjenimi čustvi niste sami. Najbolje s partnerjem, dobro prijateljico ali drugo mamico, ki je v enakem življenjskem obdobju.
  • Uredite se. Že osvežujoč tuš, nega obraza, sveže umiti lasje in malo ličila lahko pomagajo do boljšega počutja.
  • Redno si privoščite nekaj, v čemer ste uživali pred porodom (nakupovanje, vroča kopel, dobra knjiga, ogled filma).
  • Odpočijte si. Pojdite spat, ko zaspi vaš dojenček.
  • Pojdite na sprehod. Hoja in svež zrak vas bosta poživila.

Nega popkovnega krna

Nega dojenčkovega popka je eno od prvih pomembnih opravil pri novorojenčku. Mamice se včasih bojijo prijeti in dvigniti popkov krn, ki ga morajo dobro očistiti. Priporočamo čiščenje s sterilnim zložencem in fiziološko raztopino (v nasprotju z alkoholom, ki se je uporabljal včasih, saj novejše raziskave kažejo, da se krn hitreje posuši in odpade, če se čisti s fiziološko raztopino in dobro osuši). Krn čistite z enkratnimi potegi. Tudi če na popek pride blato ali urin, to ni nič zaskrbljujočega, potrebno ga je le temeljito očistiti in osušiti. Navadno krn odpade v nekaj dneh po porodu in do takrat se s prvim kopanjem še počaka.

Obiski

Še vedno je v navadi, da sorodniki in prijatelji želijo dojenčka čim prej videti in že kmalu pridejo na obisk. Lahko se zgodi, da bi si obiskovalci najraje kar podajali kljuke doma mlade družinice. Poleg tega so vsi polni dobronamernih (pogosto tudi nasprotujočih si) nasvetov. Vse to je za mamice lahko prevelika obremenitev. Še vedno se navajajo na svojo novo vlogo, ko nič več ni tako, kot je bilo pred porodom, zato je to pogosto občutljivo obdobje. Bojijo se, da bodo obiskovalci prinesli kakšen virus (še posebej v jesensko-zimskem času in če na obisk pridejo majhni otroci), da bodo obiskovalci ostali dolgo in bodo za dojenčka naporni (še posebej, če ga želijo vsi pestovati). Nič ni narobe, če mamice v takih primerih obiskovalce odklonijo in jih prijazno prosijo, da pridejo kasneje, ko bo dojenček že malo večji in se bodo tudi same bolje počutile. Tukaj lahko pomaga tudi očka, ki število obiskovalcev malo omeji. Pomembno je tudi, da si mamice zaupajo in ravnajo tako, kot menijo, da je zanje in za njihovega dojenčka najboljše.

Krči

Doječe mamice z novorojenčkom se pogosto sprašujejo, kaj lahko jedo, da njihov dojenček ne bi imel krčev v trebuščku. Včasih njihova prehrana postane popolnoma osiromašena in iz jedilnika črtajo vse sveže sadje, zelenjavo in polnozrnata živila, kar ni dobro za zdravje mamice. Omenjeno ravnanje je mit iz preteklosti in nima znanstvene utemeljitve. Prav tako ni primerno, da se mamica izogiba določenim živilom z namenom morebitnega preprečevanja alergije pri otroku.

Dojenček v svojem prvem letu popije toliko mleka (glede na svojo težo) kot nikoli več kasneje v življenju. Njegova prebavila morajo predelati zelo veliko hrane, kar ni enostavno. Iz omenjenega razloga se pojavljajo neprijetni krči in napihovanje. Pomagate mu lahko z masažo trebuščka v smeri urinega kazalca, predvsem pa se zavedajte, da bo tudi to obdobje neprijetnega utolažljivega joka minilo, potrebna je le potrpežljivost. 

Alergija ali laktozna intoleranca?

Preobčutljivost na kravje mleko je precej pogosta težava pri otrocih. Simptomi pri laktozni intoleranci in alergiji so lahko podobni, vendar je težavi treba razlikovati.

Preberi članek
Tajana Würth
Tajana Würth,
strokovna sodelavka za Novalac

Pogosta lakota

Na občutek sitosti vplivajo različni kemijsko-fizikalni dražljaji v ustih in žrelu, povezani z žvečenjem in raztezanjem želodca. Ko pridejo prebavljena hranila v kri, so na voljo večje količine glukoze (sladkorja), ki dajejo občutek sitosti.

Preberi članek
Uredništvo Novalac
Uredništvo Novalac,
Članki o prehrani dojenčkov