Folna kislina

Zakaj je pomembna v dojenčkovem prvem letu?

Za mamice, ki dojijo, je priporočljivo, da nadaljujejo z dodajanjem folne kisline v prehrano. Pomanjkanje vnosa folne kisline lahko vodi v slabokrvnost. Telo samo ne zmore proizvajati folata, zato je pomembno, da poskrbimo za reden vnos s prehrano.

Kaj je folat oziroma folna kislina?

Folat je vitamin skupine B, natančneje vitamin B₉. Folna kislina pa je sintetično pridobljena oblika vitamina B₉, ki se pogosto uporablja za nadomeščanje folata s prehranskimi dopolnili takrat, ko je vnos folata še posebej pomemben in povečan.

Živila, ki vsebujejo folno kislino

Dobri viri folata so zelena zelenjava, zlasti listnata, kot so špinača in solate, tudi paradižniki, stročnice, oreščki, pomaranče, kalčki, pšenični kalčki in polnozrnati izdelki ter krompir in jajca.

Na kaj moramo biti pozorni?

Dnevna potreba po folatu je pri doječih materah večja in znaša 600 µg. Ker povečanim potrebam težko zadostimo z redno prehrano, strokovnjaki priporočajo dodaten vnos folata s prehranskimi dopolnili. Vsa prehranska dopolnila s folno kislino pa niso enaka. Nekatera naprednejša prehranska dopolnila vsebujejo folno kislino v aktivni obliki. To pomeni, da zaužiti folni kislini ni treba v telesu preiti skozi procese, ki jo naredijo »uporabno«, temveč jo v tej obliki že zaužijemo. Na ta način telo folno kislino v celoti izkoristi. Poleg tega, da izberemo izdelek z aktivno folno kislino, je pomembno tudi, da zaupamo v kakovost izdelka. Za strokovni nasvet se vedno lahko obrnete na svojega ginekologa ali farmacevta v lekarni. 

Če folne kisline zaužijemo preveč, se presežek folne kisline izloči z urinom. Skupni neškodljivi dnevni odmerek je 1000 µg. 

Železo

Zakaj je pomembno v dojenčkovem prvem letu?

Pri dojenčkih in majhnih otrocih je vnos železa posebej pomemben za zdrav telesni in duševni razvoj. Potreben dnevni vnos železa je v prvih dveh letih življenja večji kot pri starejših otrocih, ker se več železa porabi za rast otroka. Pomanjkanje železa med 6. mesecem in 2. letom življenja pogosto vodi v slabšo imunsko odpornost in s tem večjo dovzetnost za okužbe. 

Kaj je železo?

Železo je mineral, ki v telesu prevzema pomembne funkcije, kot sta prenos kisika in tvorba krvi. 

Živila, ki vsebujejo železo

Rdeče meso (goveje meso, jagnjetina), drobovina, stročnice (leča, fižol, grah), oreščki in semena, proizvodi iz polnozrnatih žitaric, koromač, zelje. 

Na kaj moramo biti pozorni?

Pri železu je pomembno, da je dnevni vnos doječe matere čim bližji 16 mg. Prevelik vnos železa s hrano pa praktično ni mogoč. Pozornost je potrebna predvsem pri uporabi zdravil z večjimi odmerki železa.

Omega-3 maščobna kislina DHA

Zakaj je pomembna v dojenčkovem prvem letu?

Vnos DHA prek matere pomaga pri normalnem razvoju možganov in vida pri otroku. V času dojenja je pravilen vnos esencialnih maščobnih kislin pomemben za preprečevanje razvoja bolezni srca in ožilja. Pomanjkanje DHA lahko vodi v pojavnost alergij, atopijskega dermatitisa in astme pri otroku. 

Kaj je omega-3 maščobna kislina DHA?

Maščobne kisline gradijo celične membrane in številne hormone. Pomembne so tudi kot vir energije. Omega-3 maščobne kisline so esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih telo ne more samo ustvariti, zato moramo za njihov zadosten vnos poskrbeti z ustrezno prehrano. 

Živila, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline

Omega-3-maščobne kisline in omega-6-maščobne kisline so vsebovane v materinem mleku, rastlinskih oljih (npr. repičnem olju, orehovem olju, lanenem olju), oreščkih in semenih (npr. orehih). DHA je vsebovana v ribjih oljih oz. morskih ribah, bogatih z maščobo.

Na kaj moramo biti pozorni?

Priporočeno je, da doječe matere, ki ne jedo (redno) z maščobo bogatih morskih rib, dodatno jemljejo prehranska dopolnila z DHA.

Vitamin D

Zakaj je pomemben v dojenčkovem prvem letu?

V zgodnjem otroštvu ima vitamin D osrednjo vlogo pri izgradnji kosti, mišic in zob. Pomanjkanje vitamina D pri otrocih lahko povzroči rahitis. Rahitis je strokovni izraz za šibke kosti v otroštvu. Ta bolezen se izrazi kot ukrivljenost nožnih kosti, mišična šibkost, zakasnjeno izraščanje zob, zobna gniloba, okvare zobne sklenine, ohlapne trebušne mišice (»žabji trebuh«), otekli sklepi, zakasnitev splošnega motoričnega razvoja, povečana dovzetnost za okužbe in zaprtje. 

Kaj je vitamin D?

Vitamin, ki je topen v maščobi, to pomeni, da se v telesu shranjuje v zalogah. Večino ga v telo pridobimo prek sončnih žarkov UV-B. S prehrano pridobimo le okoli 10 % vitamina D.

Živila, ki vsebujejo vitamin D

Morske ribe, bogate z maščobo, kot so slanik, jegulja, skuša ali tuna, mleko, maslo, rumenjak, kvas, avokado in goveja jetra. 

Na kaj moramo biti pozorni?

Pri dojenčkih je priporočeno dodatno vnašanje vitamina D v obliki kapljic ali tablet, neodvisno od proizvodnje vitamina D na podlagi UV-svetlobe v koži in vnašanja vitamina D prek materinega mleka oz. hrane za dojenčke. Pri dojenih ali nedojenih dojenčkih je treba dnevno odmerjati 400 IU (mednarodnih enot) vitamina D od konca prvega tedna do konca prvega leta starosti. Čezmeren odmerek vitamina D je mogoč le na podlagi dolgo trajajočega vnašanja pripravkov vitamina D. 

Beljakovine

Zakaj so pomembne v dojenčkovem prvem letu?

Beljakovine imajo bistveno vlogo v presnovnih procesih in so temeljnega pomena za rast in razvoj otroka. Potreba po beljakovinah je v prvih mesecih življenja največja, zmanjšuje pa se proti 2. letu starosti. Materino mleko je najboljša prehrana za dojenčka, saj vsebnost in sestavo beljakovin nenehno prilagaja potrebam dojenčka v različnih starostnih obdobjih. Materino mleko poleg tega vsebuje tudi beljakovine, ki podpirajo imunski sistem ter otroka ščitijo pred okužbami. Za mamice, ki ne morejo dojiti, pa je vsebnost beljakovin v mlečnih formulah optimalno prilagojena glede na evropske smernice za prehrano dojenčkov.

Kaj so beljakovine?

Beljakovine so temeljni gradniki različnih tkiv, kot so mišice in organi. Poleg tega jih telo potrebuje za tvorjenje hormonov ali drugih telesnih prenašalcev ter sodelujejo pri imunskem odzivu. Najmanjši gradniki beljakovin so aminokisline. Nekatere aminokisline so esencialne, to pomeni, da jih telo samo ne more tvoriti in jih moramo vnesti s hrano. 

Živila, ki vsebujejo beljakovine

Živalski izdelki (npr. posneto mleko in mlečni izdelki, pusto meso, ribe, jajca), a tudi rastlinska živila so viri, bogati z beljakovinami (npr. stročnice, žita, semena, oreščki in kalčki).

Na kaj moramo biti pozorni?

Skoraj vse beljakovine lahko povzročijo alergijo. Najbolj pogoste so alergije na kravje mleko, beljak iz kokošjih jajc ali sojo. Če ne morete dojiti in ima vaš otrok alergijo na kravje mleko, potrebuje posebno mlečno formulo z ekstenzivno hidroliziranimi beljakovinami ali aminokislinsko formulo. Pri obeh so beljakovine cepljene na manjše gradnike in tako ne povzročajo alergijske reakcije. Večje tveganje za pojav alergije pri otrocih obstaja, če ima sorodnik iz otrokovega prvega kolena (mati, oče, sorojenci) alergijo na živila ali alergijo na inhalacijski antigen, mednje sodijo npr. alergija na živalsko dlako, trave, žita, hišni prah itd. 

Vitamini skupine B

Zakaj so pomembni v dojenčkovem prvem letu?

Vsak izmed vitaminov ima v človeškem telesu specifične naloge. Skoraj vseh vitaminov, z izjemo vitamina B₁₂, v telesu ni mogoče shraniti, zato jih moramo redno vnašati s hrano. 

• vitamin B₁ (tiamin) je nepogrešljiv pri delovanju živčevja,
• vitamini B₂ (riboflavin), B₆ (piridoksin) in B₉ (folna kislina) imajo različne osrednje vloge pri presnovi hranil v telesu, 
• vitamini B₃ (niacin), B₅ (pantotenska kislina) in B₇ (biotin) so pomembni za pravilno delovanje prebave ter pri razgradnji hranil iz hrane, 
• vitamina B₉ (folna kislina) in B₁₂ (kobalamin) sta vključena v pravilno tvorbo rdečih krvnih celic, ki so nujne za oskrbo materinega in otrokovega telesa s kisikom. 

Kaj so vitamini skupine B?

Vitamini skupine B so vodotopni vitamini, ki uravnavajo presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. V skupino vitaminov B uvrščamo 8 vitaminov. Za razliko od vitaminov, ki so topni v maščobah, se ti vitamini ne morajo skladiščiti, zato je možnost pomanjkanja nekoliko večja. 

Živila, ki vsebujejo vitamine B

Vitamini B so prisotni v številnih živalskih in rastlinskih živilih (npr. v ribah, jetrnih proizvodih, mlečnih izdelkih, polnozrnatih izdelkih, brokoliju, špinači ali ohrovtu). Izjema je vitamin B₁₂, ki je v rastlinskih živilih prisoten v izjemno majhnih količinah, vendar ga lahko telo v nasprotju z drugimi vodotopnimi vitamini shranjuje.

Na kaj moramo biti pozorni?

Pomanjkanje vitaminov skupine B je redko, pogosto pa nastopi pri nekaterih oblikah diet. Pri veganski in vegetarijanski prehrani je treba pri doječih materah in otrocih paziti na ustrezno spremljanje prehrane in jemanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin B₁₂, saj je ta prisoten le v živalskih izdelkih.

Cink

Zakaj je pomemben v dojenčkovem prvem letu?

Pri dojenčku je cink izrednega pomena, saj sodeluje pri rasti celic in nastanku dednega materiala (DNK). Kot sestavni del več kot 300 encimov je udeležen v praktično vseh presnovnih procesih – uravnava presnovo sladkorjev, maščob in beljakovin ter kislinsko-bazično ravnovesje. Pomanjkanje cinka zato lahko privede do zakasnjene rasti. Drugi znaki pomanjkanja cinka so lahko tudi večja dovzetnost za okužbe, počasno celjenje ran, izpadanje las, suha koža in lomljivi nohti. 

Kaj je cink?

Cink je element, ki je prisoten v vsaki celici v telesu. Cink je pomemben tudi za dobro delovanje imunskega sistema in za zdrave kosti, kožo, lase in nohte. Največ cinka najdemo v kosteh (približno 70 %). 

Živila, ki vsebujejo cink

Cink vsebujejo poleg rdečega mesa in sira predvsem rastlinska živila, kot so pšenični kalčki, ovseni otrobi in ovseni kosmiči, gobe, semena oljne kadulje, brazilski orehi, sezamova in makova semena, sončnična semena, kakav, fižol in leča.

Na kaj moramo biti pozorni?

Cink se nahaja pretežno v hrani živalskega izvora, zato pri vegetarijancih in veganih obstaja povečano tveganje za pomanjkanje cinka. Pri prevelikem jemanju prehranskih dopolnil s cinkom je možno pomanjkanje železa in bakra, saj cink vpliva na delovanje obeh elementov v telesu. Znaki se kažejo tudi kot bolečine v želodcu in črevesju ali povišana telesna temperatura. 

Vitamin C

Zakaj je pomemben v dojenčkovem prvem letu?

V zgodnjem otroštvu je vitamin C izredno pomemben za krepitev imunskega sistema, saj se ta pri otroku šele razvija. Prav tako vitamin C sodeluje pri tvorbi kolagena, ki je pomemben gradnik v vezivnem tkivu, hrustancu in kosteh, kjer zagotavlja strukturno trdnost, kar je ključno v obdobju pospešene rasti. Kot antioksidant zmanjšuje vpliv škodljivih radikalov, ki lahko povzročajo nekatere bolezni, kot je rak. Tudi bolezni, kot so artritis, alergije, arterioskleroza in ponavljajoče se okužbe, so lahko povezane z rahlim do srednje močnim pomanjkanjem vitamina C.

Kaj je vitamin C?

Vitamin C oziroma askorbinska kislina je vodotopen vitamin. Ima ogromno funkcij v našem telesu, zato ima izreden pomen pri ohranjanju zdravja, predvsem imunskega sistema.

Živila, ki vsebujejo vitamin C

V hrani je vitamin C predvsem prisoten v sadju in zelenjavi, kot so paprika, agrumi, kivi, šipek, brokoli, zelje, koromač, peteršilj in zelena listnata zelenjava.

Na kaj moramo biti pozorni?

Vitamin C je občutljiv na shranjevanje in predelavo. Veliko vitamina C se uniči ob segrevanju jedi, še posebej če te dlje časa vrejo. Prevelikega zaužitja vitamina C s hrano ali prehranskimi dopolnili praktično ne poznamo, ker telo presežek vitamina C izloči z urinom.

Kalcij

Zakaj je pomemben v dojenčkovem prvem letu?

Pomemben mineral pri tvorbi kosti in zob. Ureja pretvorbo živčnih impulzov v mišično dejavnost, uravnava tudi pravilno delovanja srca, ledvic in pljuč. Telo v času dojenja in zgodnjem otroštvu potrebuje več kalcija za rast in izraščanje zob. Pomanjkanje kalcija pri otrocih ovira rast in povzroči ukrivljanje kosti. Prvi znaki so občutek ščemenja, mravljinčenje in zmanjšana občutljivost na dotik, mišični krči ali kožne spremembe, kot so suha koža in ekcemi. Kalcij prav tako zmanjšuje pojav vnetja in alergij.

Kaj je kalcij?

Kalcij je najbolj pogost mineral v telesu. V našem kostnem tkivu telo hrani zaloge kalcija za primer pomanjkanja. Poleg že omenjenih vlog ima posebno vlogo tudi pri strjevanju krvi.

Živila, ki vsebujejo kalcij

Posebej veliko kalcija je v mlečnih izdelkih, npr. trdih sirih (ementalcu, parmezanu, gavdi itd.) in mehkih sirih (brieju, mocareli, camembertu). Izdelki, ki ne vsebujejo veliko maščob, vsebujejo enako količino kalcija kot izdelki, bogati z maščobami. A kalcij najdemo tudi v nekaterih vrstah zelenjave, kot so brokoli, ohrovt in koromač. Tudi mineralna voda (z vsebnostjo kalcija nad 150 mg/l) je primerna za kritje potrebe po kalciju. 

Na kaj moramo biti pozorni?

Priporočen dnevni vnos kalcija za doječe matere je 1000 mg. Čezmeren vnos kalcija telo praviloma izloči z blatom. Zgornja dovoljena meja vnosa kalcija, ki jo človeški organizem še lahko prenese, je 2500 mg kalcija na dan. Meja velja za odrasle ženske, nosečnice in doječe matere. Zaradi pomanjkanja podatkov zgornja meja za novorojenčke in otroke ni določena.