Sladkor in sol v prehrani otroka

Otroci imajo prirojeno nagnjenost k sladkim in slanim okusom ter k zavrnitvi kislih in grenkih okusov.

Evolucijsko gledano so otroci nagnjeni k energijsko bogati hrani (sladki), nagonsko pa se izogibajo hrani, ki lahko negativno vpliva na njihovo zdravje. Te genetske predispozicije smo razvijali več tisoč let, ko je bila hrana, še posebej tista z veliko energijsko gostoto, razmeroma težko dosegljiva.

Vendar pa dandanes obstaja skrb, da so lahko prav te prehranske nagnjenosti predpogoj za neuravnoteženo prehrano, saj imamo v okolici dostopno in cenovno ugodno energijsko bogato hrano, ki vsebuje veliko sladkorja, maščob in soli.

Genetske predispozicije se lahko spremenijo z izkušnjo, torej imajo zlasti starši pomembno vlogo pri razvoju otrokovih nagnjenosti k živilom in okusom. Zato priporočajo, da so v času uvajanja novih živil v dojenčkovo prehrano živila v svoji izvirni obliki, brez dodanega sladkorja in soli, ker je to koristno ne le za kratkotrajno zdravje, temveč tudi pri postavljanju nagnjenosti k sladkemu in slanemu na nižje ravni pozneje v življenju.

Sladkor

Ogljikovi hidrati so najpomembnejši vir energije za telo in so razdeljeni v dve veliki skupini: enostavni ogljikovi hidrati (sladkorji) in sestavljeni ogljikovi hidrati (škrob). V enostavne ogljikove hidrate sodijo, med drugimi, sadni sladkorji (fruktoza in glukoza), mlečni sladkor (laktoza) in namizni, beli sladkor (saharoza).

Namizni sladkor je proizveden iz sladkorne pese ali sladkornega trsa. Je odličen vir energije, vendar ne daje telesu niti enega pomembnega hranila. Čezmerna poraba sladkorja je glavni dejavnik tveganja za ustvarjanje zobne gnilobe, čezmerne telesne mase in pojav driske.

Znano je, da enostavne sladkorje najdemo v živilih, kot so sladkarije, sladice in sokovi, vendar so ti sladkorji pogosto skriti v nekaterih živilih: kečapu, žitih za zajtrk, pekovskih izdelkih, sadnih jogurtih in desertih, konzerviranem sadju in zelenjavi ter raznih gotovih omakah.

Rafiniranega sladkorja ne bi smeli popolnoma odpraviti iz prehrane vašega otroka. Dejstvo je, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvideva omejitev porabe rafiniranega sladkorja na 5 do 10 % vseh dnevnih potreb po energiji, kar pomeni, da v priporočenem dnevnem vnosu za otroke, stare od 1 do 4 let (1000 kcal), izvira 50 do 100 kcal iz enostavnih sladkorjev (2 do 4 žličke).

Sol

Vloga soli oziroma natrijevega klorida je, da vzdržuje ravnovesje tekočin v telesu ter pomaga pri delovanju prebavil in živčnega sistema.

Otrokom je potrebna zelo majhna količina soli (1 do 2 g na dan); svoje potrebe bodo naravno zadovoljili s pravilnim načinom prehrane. Tako kot k sladkemu imajo otroci prirojeno nagnjenost k slanemu, zato je velika verjetnost, da bodo otroci, ki imajo na jedilniku veliko slanih jedi, razvili še večjo nagnjenost k dodatnemu soljenju, znano pa je, da velika količina soli lahko povzroči zdravstvene težave pozneje v življenju, npr. visok krvni tlak.

Poleg soli, ki jo dodajamo pri pripravi jedi, je treba omeniti, da so približno 3/4 skupne količine soli, ki jo otroci pojedo, že skrite v hrani, tudi obdelani hrani, kot so prigrizki, žita za zajtrk, salame, siri, gotove jedi, omake in konzervirani izdelki.

Najboljši način, kako lahko zmanjšate količino sladkorja in soli v otroški prehrani, je predvsem, da postavite mero namesto prepovedi, da opustite gazirane pijače in sokove, zmanjšate količino prigrizkov (čips, slane palčke), preverite deklaracije izdelkov, ki jih kupujete, in pametno kuhate (če uporabljate nekatera živila, lahko povečate sladkost jedi, npr. cimet, muškatni orešček, rozine, ali izboljšate okus z začimbami, kot so bazilika, peteršilj, origano).

Tena Niseteo, dipl. inž. preh. tehn.
klinična dietetičarka/nutricionistka

Referenčni center za otroško gastroenterologijo in prehrano
Center za motnje prehrane in klinično dietetiko
Klinika za otroške bolezni Zagreb, Klaićeva 16