Prehrana bolnega dojenčka

Prehod jeseni v zimo je tudi čas prehladov, gripe, bronhiolitisov in bronhitisov … Dve tretjini vseh okužb v tem času se nanašata na okužbe dihal. Prenašajo se kapljično.

Dojenčkov imunski sistem je najmanj odporen. V prvih mesecih dojenčka pred okužbami ščitijo dodatno materina protitelesa, ki so pred rojstvom prešla skozi posteljico v njegov krvni obtok, in neposredno tudi dojenje. Vse od rojstva dalje moramo imunskemu sistemu omogočiti optimalne pogoje, v katerih se bo učil razpoznavati bolezenske mikrobe in se na njih ustrezno odzivati. Žal imunskega sistema ne moremo krepiti s treningom, kot lahko krepimo mišice, lahko ustvarimo le pogoje, da deluje optimalno.

Za dojenčka je pomembno, da je dobro prehranjen in da ga po nepotrebnem ne izpostavljamo okužbam. Najprej poskrbimo za redno zračenje domačih prostorov. Če ima dojenček bratca ali sestrico, ki obiskujejo vrtec, razmislite, ali ni nemara bolje, da ostanejo otroci v času bolezni v varstvu doma. S tem zmanjšate možnost prenosa okužbe. Z dojenčkom ne hodite v nakupovalne centre in v druga okolja, kjer se zadržuje večje število ljudi. Dokler temperature zunaj niso prenizke, to izkoristite za redne sprehode z dojenčkom v naravi.

Naj še tako varujemo dojenčke, tudi ti žal včasih zbolijo. Nekaj besed smo namenili njihovi prehrani med boleznijo.

Da bo imel dojenček slabši tek med boleznijo, je nekaj povsem normalnega. Tudi odrasli imamo slabši tek, ko zbolimo, saj se pač počutimo slabo. Naš dojenček se počuti enako. Bolj kot na hranjenje se moramo v času bolezni osredotočiti na zadosten vnos tekočine. Pri dojenčkih je namreč ob vročini hitro možna dehidracija. Poskrbimo, da bo dojenček imel na voljo dovolj tekočine. Dober pokazatelj zadostne hidriranosti je količina mokrih pleničk. Dojenček je dobro hidriran, če ima čez dan 4–8 mokrih pleničk. Če ne veste zagotovo, ali dobi vaš dojenček dovolj tekočine, obiščite osebnega pediatra. Nemudoma pa ga obiščite, če dojenček noče piti. Le s tem ukrepom boste preprečili dehidracijo.

Če se dojenček še doji, povečajte pogostost dojenja, s tem boste dojenčka hkrati nahranili in tudi potolažili. Tudi če veliko dojite, bodite pozorni na število mokrih pleničk čez dan. Ponudite dojenčku tudi vodo ali blagi komarčkov čaj brez sladkorja.

Dojenčki pogosto ob virozi tudi bruhajo zaradi draženja želodca. Bruhanje je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe. Ob pojavu bruhanja je še posebno pomembno, da ponujamo dojenčku manjše količine tekočine, ki ne bo dodatno dražila želodca. Paziti moramo, ker če je dojenček žejen, bo navadno hotel piti hitro in hlastajoče, kar lahko ponovno sproži bruhanje. Eden od ukrepov je tudi nekoliko manjša luknja na cuclju.

Zapomnite si, da bo dojenček jedel, ko se bo počutil bolje. Nekaj dni z manjšo količino hrane ne bo pustilo posledic, vse dokler dojenček dobiva zadostne količine tekočine. Posebnega dietnega prehranjevanja bolni dojenčki ne potrebujejo. Ob času obroka ponudimo dojenčku lahko prebavljivo hrano (brez dodatnih sladkorjev), ob bruhanju tudi z nekaj manj maščobe. Dojenčka s hrano ne silimo, če ponujenega ne poje. Večjim dojenčkom ponudite mehko, sočno hrano: sokove ali juhe oziroma mehko sadje (banana, melona, papaja).

Pomembno je da dojenček počiva. Za počitek ustvarite prijetno, mirno okolje. Dojenje vam bo olajšalo delo. Dojenčka imejte stalno pod nadzorom in spremljajte njegovo vedenje. Ob vsaki izraziti spremembi otrokovega vedenja nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živ. tehn.
klinična dietetičarka