Pomen železa v prehrani

Anemija ali slabokrvnost v državah v razvoju prizadene celo več kot 42 % otrok, mlajših od petih let, najpogostejša pa je v obdobju hitre rasti otroka (od 6. do 24. meseca starosti).

Vzroki za anemijo so različni: prehranski ali primanjkljajski (pomanjkanje železa, folne kisline, vitamina B₁₂) in okužbe (v prebavilih). Eden najbolj pogostih primanjkljajev je slabokrvnost, ki jo povzroča pomanjkanje železa.

Najpogostejši razlogi pomanjkanja železa

Najpogostejši razlogi pomanjkanja železa so nezadosten vnos železa s hrano, zmanjšana absorpcija železa, povečane potrebe po železu in kronična krvavitev. Pomanjkanje železa lahko povzroči slabokrvnost in sideropenijo. Pri sideropeniji so zmanjšane zaloge železa v mišicah in jetrih, pri anemijo pa so zmanjšane količine železa in hemoglobina v krvi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je določila najmanjšo koncentracijo hemoglobina za otroke, mlajše od petih let, in sicer 110 g/L.

Potrebe dojenčkov po železu

Zdravi novorojenčki z normalno telesno maso, rojeni točno ob roku, imajo ob rojstvu zaloge železa, zadostne za rast in razvoj v prvih petih do šestih mesecih. V tem obdobju potrebujejo dojenčki majhno, skoraj zanemarljivo količino eksogenega železa, kar pojasnjuje razmeroma majhen delež železa v materinem mleku.

V naslednjih šestih mesecih se pri dojenčkih bistveno poveča potreba po železu. V tej starosti je potrebna količina železa na kilogram telesne mase otroka večja kot v katerem koli drugem obdobju njegovega življenja: 0,1 mg/kg telesne mase. To je starost, ko se začne uvajanje kašaste hrane in dajanje živil, bogatih z železom.

Železo v živilih

Izbira in kombinacija živil ter oblika železa, ki ga živilo vsebuje, vplivata na absorpcijo železa v telesu. Skoraj 25 % hem železa, ki se nahaja izključno v mesu, perutnini in ribah, se absorbira v telesu, kar je bistveno več, kot je absorpcija ne-hem železa (5–15 %), ki se nahaja v živilih tako živalskega kot tudi rastlinskega izvora (listnata zelenjava, žita), pri njegovi absorpciji pa pomaga askorbinska kislina, bolj znana kot vitamin C.

Številna živila v svoji sestavi vsebujejo sestavine, ki čvrsto vežejo železo ter tako upočasnjujejo in onemogočajo njegovo absorpcijo, to so npr. fitati, prisotni v integralnih žitih in soji, kalcij in fosfor iz mleka ter fenolne spojine v čaju, kakavu in kavi. Prezgodnje (pred 9. do 10. mesecem starosti) uvajanje kravjega mleka v prehrano dojenčka lahko povzroči mikroskopske krvavitve v prebavilih in tudi slabokrvnost. Kravje mleko je slab vir železa, zato se kot glavna pijača priporoča materino mleko ali, če slednje ni možno, adaptirano mleko za dojenčke.

Pri pripravi jedi je treba upoštevati kombinacijo živil in količino, ki jo lahko otrok poje. Glede na to, da imajo dojenčki in otroci velike potrebe po železu, pojejo pa količinsko manjše obroke, priporočajo, da otrok poje živila, bogata z železom (meso in zelenjava), skupaj z živili, bogatimi z vitaminom C (sadje in naravni sadni sokovi, zelenjava), prav tako se moramo izogibati njihovi kombinaciji z živili, ki onemogočajo absorpcijo železa.

Čeprav se s prehrano skorajda ne da vnesti čezmerne količine železa v telo, je lahko nenadzorovano jemanje prehranskih dodatkov vzrok za to. Prevelika količina železa ima lahko v telesu hude posledice za zdravje, kot je negativen vpliv na absorpcijo drugih mineralov (cink, baker).

Evropsko združenje za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je predlagalo ukrepe za preprečevanje pomanjkanja železa pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki zajemajo dojenje ali, če slednje ni možno, uporabo adaptiranega mleka za dojenčke, uvajanje kravjega mleka po prvem letu življenja in uživanje hrane, bogate z železom.

Tena Niseteo, dipl. inž. preh. tehn.
nutricionistka/dietetičarka
Klinika za otroške bolezni, Zagreb