Otrokova imunost

Imunski sistem telesa, mreža celic, tkiv in organov, je prva obrambna linija pred okužbami. Njegovemu delovanju pravimo imunološki odziv, vključuje pa številne obrambne reakcije pred tujki in mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni.

Otrokova imunost je v veliki meri odvisna od imunosti in prehrani njegove matere. Ustvarja se namreč že v maternici, kjer materina imunska protitelesa (imunoglobulini razreda G) prehajajo na otroka in ga ščitijo pred okužbami. V zadnjih nekaj tednih nosečnosti in prvih sedmih do desetih dneh po porodu se pri mami ustvarja kolostrum, mleko, ki je zelo bogato z ogljikovimi hidrati, beljakovinami in imunskimi protitelesi. Po rojstvu se njihov prenos nadaljuje z dojenjem. Pomembno je poudariti, da vsebuje materino mleko vsa imunska protitelesa (IgA, IgD, IgE, IgG, IgM), ki omogočajo preprečevanje razvoja bolezni in najpogostejših okužb ušes, pljuč, prebavil in sečil ter alergij. Ker začne dojenček v starosti dveh do treh mesecev ustvarjati svoja protitelesa, se število prenesenih imunskih protiteles zmanjša, ko pa je otrok star šest mesecev, se ustvarjanje uravnovesi, s tem je imunski sistem skoraj popolnoma razvit.

Čeprav nadomestna mleka za dojenčke s svojo sestavo poskušajo čim bolj posnemati sestavo materinega mleka, ne vsebujejo visokovrednih imunskih protiteles, ki so prisotna v materinem mleku. Ravno zato so v številnih raziskavah ugotovili, da se pri dojenih otrocih v prvem letu življenja razvije manj okužb.

Velik vpliv na imunski sistem imajo probiotiki, “dobri” mikroorganizmi, ki živijo v črevesju in ščitijo otroka pred različnimi boleznimi. Ena glavnih vlog črevesne flore je, da ščiti črevesje pred kolonizacijo patogenov i spodbudi imunsko delovanje črevesja, s tem pa prispeva k dozorevanju imunskega sistema. Pri porodu in dojenju dojenček podeduje od matere imunska telesa in mikrobiološko floro, zaradi česa se ustvarja individualen in edinstven probiotični “odtis” črevesja. Z uvajanjem goste hrane se otrokova črevesna flora zelo spremeni, kar potrjuje pomembnost pravilne in uravnotežene prehrane.

Uvajanje goste hrane se najpogosteje začne s sadjem in zelenjavo ter žitaricami, ki so najbogatejši viri fitonutrientov (vitamin C, vitamin E, karotenoidi, cink, selen, esencialne maščobne kisline itd.) in so preverjeni v številnih znanstvenih raziskavah, kar jih uvršča na sam vrh seznama ojačevalcev imunosti. Imunološka vloga fitonutrientov je povečati ustvarjanje belih krvničk in interferona, protiteles, ki obdajajo celice organizma in jih tako ščitijo pred bakterijami in virusi. Zato bodo mlečne, sadne in zelenjavne kašice, obogatene z različnimi visokokakovostnimi rastlinskimi maščobami (olivno, sončnično, laneno olje), zagotovile zadostno količino bioaktivnih snovi, ki bodo omogočile zdravo napredovanje otroka.

V času rasti in razvoja otroci vse bolj uživajo kravje mleko in mlečne izdelke, ki so odličen vir visokovrednih beljakovin in mikronutrientov. Vendar starši pogosto izbirajo mlečne deserte (pudingi, pene, čokoladna mleka). Priporočamo da jih zamenjajo s fermentiranimi mlečnimi izdelki. Jogurt, acidofilno mleko, kefir, kislo mleko in siri so bogat vir probiotičnih kultur, ki obnavljajo črevesno floro, krepijo imunski odgovor in ščitijo telo.

Pri pripravi jedi pogosto uporabljamo enega najbolj znanih in najmočnejših prehranskih antibiotikov, česen, ker pa ima intenzivno aromo, priporočamo, da ga dodajate različnim omakam in drugim jedem. Čeprav je termično neobdelan česen najbolj priporočljiv, ostaja njegova zdravilnost tudi v kuhanih jedeh, zato priporočamo, naj bo česen zastopan skoraj vsak dan v otrokovem jedilniku.

Majhne otroke starši pogosto nagrajujejo s sladicami in prigrizki, ki vsebujejo sladkorje, za njih pa je znano, da porušijo imunski odziv z zmanjšanjem aktivnost belih krvničk. Zato priporočamo staršem, da so pozorni na otrokovo uživanje preprostih sladkorjev, ki so najpogostejši v sokovih, sladkanih čajih, sladicah in prigrizkih. Najboljše je, če te izdelke zamenjate z žitaricami in/ali oreški, ki so bogati z esencialnimi maščobnimi kislinami in minerali. 

Izgradnje imunosti ne dosežemo samo s pravilno prehrano, pač pa tudi s kakovostnim načinom življenja, ki vključuje redno higieno rok in ustne votline, dovolj spanja, telesno aktivnost, igro in preživljanje časa v naravi.

Tena Niseteo, dipl. inž. preh. tehn.
klinična dietetičarka/nutricionistka
Klinika za otroške bolezni, Zagreb