Uvajanje goste hrane

Od začetka 5. pa do 7. meseca (to je v starosti polnih 4 do 6 mesecev) energijska vrednost hranil v materinem mleku oz. nadomestnem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast.

Prvi hranili, ki ju primanjkuje v prehrani dojenih dojenčkov, sta železo in cink. Zato začnemo z uvajanjem goste in čvrste hrane med 4. in 6. mesecem, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu, kar pomeni, da naj vsi dojenčki začnejo jesti mešano hrano do dopolnjenega 26. tedna.

Ob dopolnjenih 6 mesecih življenja je dojenček že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Vsako novo živilo mu sprva ponudimo samo enkrat na dan v majhni količini, 1 žličko do 2 žlički, najprej v tekočem stanju.

Nova živila uvajamo s presledkom 1 tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivosti lažje ugotovimo, katero živilo jo povzroča.

Nove obroke uvajamo tako, da trikrat v presledku štirih tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom (preglednica 1). Za kosilo otroku ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, za večerjo mlečno-žitno kašo in za popoldansko malico žitno-sadno kašo.

Priporočila veljajo za zdrave dojenčke, ki primerno pridobivajo telesno težo in primerno rastejo.

Vir: Povzeto po Evropskih priporočilih združenja ESPGHAN in ESPACI ter slovenskih priporočilih za prehrano dojenčkov

Preglednica 1: Uvajanje dopolnilne/komplementarne/mešane/čvrste hrane

Priporočila za prehrano zdravega dojenčka:

• Ob uvajanju dopolnilne prehrane se dojenje nadaljuje.
• Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna.
• Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme.
• Začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana).
• Kruh: od 10. meseca dalje.
• Kravje mleko: kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja …).
• Gluten (vsebujejo ga: pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): gluten uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen.
• Jajca: rumenjak: od 6. meseca, beljak: po 1. letu starosti.
• Sladkor, sol: po 1. letu.
• Med: po 1. letu.
• Ribe: lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardine, losos).
• Morski sadeži: po 1. letu starosti.
• Gosta hrana s koščki: priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
• V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).

Prehod na prilagojeno družinsko prehrano

Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke.

Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh.

Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe.

Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico.

Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje pa nadomestite z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo.

Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica).

Preberite tudi:

• Nove smernice prehranjevanja dojenčkov, avtorica prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica, v. d. predstojnika Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana (Naša lekarna št. 46, oktober 2010)